Padavine začnejo nastajati, ko se relativno topel, vlažen zrak dviguje.
Ko se zrak ohlaja, vodni hlapi začnejo kondenzirati na kondenzacijskih
jedrih in tako oblikujejo oblake. Ko
kapljice dovolj zrastejo, nastanjejo padavine.
V oblakih kjer se temperatura spusti pod -15ºC le redko, so oblačne
kapljice vseh velikosti, ki se razlikujejo po hitrosti padanja. Večje in
hitrejše kapljice dohitevajo manjše in se z njimi združijo.
Kapljice, ki so dovolj velike da lahko padejo na zemljo so ustvarjene
na dva načina. Najpomembnejši je Bergeronov proces, v katerem
podhlajene kapljice in ledeni kristalčki v oblaku medsebojno vplivajo da
ustvarijo hitro rast ledenih kristalčkov, ki padejo iz oblaka in se med
tem stopijo. Ta proces se najpogosteje ustvari v oblakih kateri imajo
vrhove hladnejše od -15°C. Drugi najpomembnejši proces
je proces trčenja in ujetja v vodni razor (vrtinec, “wake”), ki se
pojavlja v oblakih s toplejšimi vrhovi, v katerih trčenje padajočih in
dvigajočih se kapljic ustvari vedno večje kapljice, katere pa so že
dovolj težke, da premagajo zračne tokove in dvigajoči se zrak ter padejo
na površje zemlje kot dež. Ko kapljica pada skozi manjše kapljice ki jo
obdajajo, ta ustvari vodni razor (vrtinec oz “wake”) ki pritegne manjše
kapljice do trčenj. Ta metoda nastanka deževne kaplje je primarni
mehanizem v nizkih strato-oblakih in majhnih kumulusih v tropskih
regijah. Običajno ustvari manjše deževne kapljice in prš.
Naravni in umetni ali tehnični sneg se med seboj močno razlikujeta. Za lažje razumevanje lastnosti snega je dobro poznati teorijo nastanka snežnih kristalov. Posamezni snežni kristali nastajajo z zmrzovanjem vodnih kapljic v zraku ali pa s procesom sublimacije v atmosferi. Jedra okoli katerih rastejo snežni kristali so lahko že prisotni snežni kristali ali drugi v zraku prisotni delci (npr. delci prahu). Snežni kristali rastejo na račun sublimacije vodne pare v heksagonalni obliki, in so vedno simetrični. Zaradi spreminjajočih atmosferskih razmer nastanejo zelo različni kristali - lahko rečemo, da si niti dva med seboj nista enaka. V grobem jih lahko razdelimo na šestkrake zvezdice, t.i. dendrite, plošcice, iglice in stebriče. Kakšna bo oblika je odvisno od razmer, ki jim bo izpostavljen na poti do tal.
Naravni in umetni ali tehnični sneg se med seboj močno razlikujeta. Za lažje razumevanje lastnosti snega je dobro poznati teorijo nastanka snežnih kristalov. Posamezni snežni kristali nastajajo z zmrzovanjem vodnih kapljic v zraku ali pa s procesom sublimacije v atmosferi. Jedra okoli katerih rastejo snežni kristali so lahko že prisotni snežni kristali ali drugi v zraku prisotni delci (npr. delci prahu). Snežni kristali rastejo na račun sublimacije vodne pare v heksagonalni obliki, in so vedno simetrični. Zaradi spreminjajočih atmosferskih razmer nastanejo zelo različni kristali - lahko rečemo, da si niti dva med seboj nista enaka. V grobem jih lahko razdelimo na šestkrake zvezdice, t.i. dendrite, plošcice, iglice in stebriče. Kakšna bo oblika je odvisno od razmer, ki jim bo izpostavljen na poti do tal.