Mojm prvi propelerski top

Za osnovo sem uporabil plastično posodo zs kisanje zelja, skozi katerega sem vstavil v rahel konus zvit valj iz pocinkane pločevine. Na širši strani sem pritrdil rabljeni ventilator hlajenja Opel Astre s premerom 38 cm. Po pritrditvi ventilatorja sem opravil prve meritve izstopnega zraka. Ugotovil sem, da se zrak, ki rotirajoč zapusti obod bodočega topa, takoj po izstopu razprši. Da bi zračni curek uravnal, sem v cev, takoj za ventilatorjem namestil statorje. Ugotovil sem, da je izstopna moč zraka neprimerno boljša, curek pa ozko usmerjen. Ko sem po dolgem iskanju le našel primerne šobe sem napravil tudi že nekaj testov z vodo. Ker sem ventilator poganjal z napajalnikom računalnika, pravih podatkov nisem dobil, saj je napajalnik dal od sebe precej manj, kot sem potreboval. Ugotovil sem, da moram pričeti tudi z iskanjem primernega trafota, da izdelam dovolj močan napajalnik (12V 20A)
Da bi bolje usmeril vstopni zrak, sem nameraval na zadnji strani cevi izdelati usmerjevalnik. Tukaj sem naletel na težavo, saj po trgovinah nisem našel nič kar bi lahko pri tem uporabil. Lotil sem se izdelve kalupa iz opeke in mavca. Tega sem prevlekel z poliestrskimki vlakni pomešanimi z epoksi smolo. Končni izdelek sem po osušitvi zbrusil in namestil na zadno stran puhalne cevi.
Obenem z izdelovanjem cevi topa, sem izdeloval tudi že stojalo in voz. Pri tem sem uporabil štirikotne pohištvene cevi, ki sem jih zvaril skupaj. Želel sem izdelati voz, ki bo lahek za rokovanje, da se ga bo lahko premikalo ročno, in postavilo kjerkoli bo potrebno. Svojevrste
n problem mi je povzročalo tudi varjenje, saj sem tokrat varil takorekoč prvič. Pa se je stvar kar nekako izšla. Za kolesa sem uporabil dve kolesi samokolnice. Da bi bilo vse skupaj bolj stabilno, sem nosilec koles napra vil tako, da se jih lahko razširi. Sprva sem nameraval tudi spredaj namestiti kolo, ki bi bilo vrtljivo v vse smeri, pa sem zaradi stroškov stvar opustil, ter spredaj namestil le nosilec, nastavljiv po višini. Sredi voza sem privaril tudi dva nosilca za razdelilno škatlo. Zanjo sem uporabil kar ohišje starega računalnika, ga za svojo potrebo predelal, spredaj namestil vratca v katera sem vgradil stikala, lučke indikator napetosti... Sredi oktobra sem na spletu našel naslov obrtnika, ki izdeluje transf
ormatorje. Po pogovoru z njim, sem naročil trafo za svojo nap ravo. Ko sem ga dobil sem presenečen ugotovil, da je stvar še precej boljša kot sem pričakoval. Izdelal mi je trafo s tremi primarnimi navitji. Ko sem transformator povezal z greatz-om in tristopenjskim preklopnim stikalom sem dobil napajalnik z tremi različnimi napetostmi 13v, 14v, in 15V pri toku 20A. Komaj sem čakal prvih preizkusov. Moj prototip se je bližal velikemu finalu. Ogrodje in cev sem prebarval najprej z temeljno barvo, nato pa cev še s črno barvo. Na nosilec cevi topa sem namestil razdelilnik vode z štirimi odcepi.
Oktober se je bližal konc
u. Sedaj je bilo potrebno nabaviti še preostale šobe izdelati obroč zanje in poiskati primerno črpalko. Obroč sem izdelal iz bakrenih fitingov. Kjub temu, da sem na posamezen obroč nameraval namestiti 12 šob, se je na koncu izšlo s trinajstimi (s krivljenjem bakrenih cevi sem se pošteno namučil). Vseeno sem izdelal dva obroča in še enega polovičnega. Za pritrditev obročev na top sem uporabil nosilce cevi za centralno napeljavo. Manjkal je le še nuklea tor. Medtem semnabavil tudi že črpalko in kompresor za zrak. Za bom uporabljal pretočno črpalko za zalivanje vrtov, ki pri 5,5 barih pretoči 5000 l/h, kompresor pa je hobi, z 24l posodo in pretokom nekje okrog 200l/min maximum. Za nukleator sem uporabil bakren T-kos. Z zadnje strani sem namestil priključek za zrak, s spodnje pa priključek za vodo. Nukleacijski materiajal bo izstopal skozi šob
o s ploskovnim curkom (6004). Končno je bilo vse sestavljeno. Še zadnji preizkusi. Kot za šalo je bilo že nekaj dni izredno slabo vreme. Končno sem dobil nekaj trenutkov brez dežja, da preizkusim delovanje svoje nove naprave. To je bil velik trenutek. saj bom prvič videl kako sploh vsa zadeva deluje. Ko sta zabrnela črpalka in kompresor ter je zatulil ventilator sem postopoma odprl ventile na razvodu. Najprej prvi obroč. Vodo, ki je brizgnila iz šob, je poneslo nekje obrog 20m daleč, posamezne kapljice je bilo zaznati še precej dlje. Ko sem dodal drugi obroč je curek dobil še bolj kompaktno obliko. Pokazalo se je, da nekaj materijala pade na tla že po nekaj metrih. Ko sem kon čno odprl tudi nukleator s e je stvar rahlo popra vila. Bil sem zelo zadovoljen. Sedaj lahko čakam le še temperaturo pod 0.



Z letom 2 012 je ta top odslužil svojemu namenu in odšel v predelavo. Precej njegovih delov sem uporabil pri izdelavi novega propelerca, ki je v sezoni 2011/12 prvič popolnoma zasnežil celo naše smučišče. Z poletnimi dodelavami bo to postala dobra"mašinca" za domače zasneževanje.